Tamika..

Ijap. Na Pag. Če bo vse šlo po sreči, tudi na Tiesta v Zrće. Zato torej do ponedeljka (21.7.): ČAWČAW!

Bom veliko fotografirala (z novim fotoaparatom…moram se malo považiti ) in v ponedeljek na veliko objavljala .

Pa uživajte do tačas!

O.K. vem da se marsikomu ta pogovor sploh ne bo zdel smešen. Meni je. Ker se poznam. In ker poznam Moniko. Šlo pa se je o morju.

tamara       .*     pravi:
se ven ja
eeee
ka še nucan poleg?
zej ti naštejen…
monika pravi:
kej?
make it fast
ker grem
tuš postela hrckanje (hrckanje=smrčanje)
ej jas hrckan?
tamara       .*     pravi:
epilator,tablete,veko torbo s šminkami pa kičom pa te notri še malo torbico,parfum,laki za nohte,aceton,pegla (za lase), slušalke za mobitel,polnilec,naslove,kulije pa kakav…
mislin ka ne (za smrčanje)
skos kda spin poleg tebe sen vleta,taka me ne spitovli (in ne-to ni res, brez skrbi )
monika pravi:
okej to pa je zej grozen stavek
ker sve že punokrot ena polek druge spale.. (približno 10×)
slab vpliv
uuh jaa
napiši na list
tamara       .*     pravi:
kej nej napišen? ka sve punokrot ena poleg druge spale? al ka sve ble vlete?
to zej neven
monika pravi:
em ne…
to ka nucaš

 No, to je bil (še) en od zanimivih (?) pogovorov. Takle pač mamo.

 …From the first time I laid my eyes on you, I saw heaven in your eyes…And I wish you were here…/…I miss everything-I miss your laugh…I miss everything-I miss your smile…/…I wish you were here…

Sitna sem, kot podrepna muha. Že zbudila sem se sitna, pa bom ostala sitna dokler ne bom šla zvečer spat. To mi gre na živce in sem posledično še bolj sitna. In potrebujem nekoga, da me utiša. Preveč govorim. Pišem. Bluzim. Karkoli.

Včeraj je bilo ubitačno. Lilo je kot iz škafa.

Pri nas niti ni bilo tako hudo. Smo pa šli zvečer na obisk k omi, in je bilo stanje naslednje: porušeno drevje, tam kjer je bil še pred dvema dnevoma vinograd, sedaj stojijo samo še sohe (z žico), travnik, ki je ponavadi suh, pa se je spremenil v jezero. Od zapornice, ki loči Slovenijo s Hrvaško se je videl le skrajni zgornji del. Svašta!

Se mi zdi, da sem komaj včeraj šla v prvi razred OŠ. V bistvu je pa od tega že 10 let. In kar ne morem verjeti, da bom septembra že v 4. letniku, da me čakajo še maturantski izlet, pa ples, pa matura, pa faks, pa….ojoj-to je prehitro.

Sicer je fajn gledati slike z otroštva, ampak vseeno se mi zdi, da vse skupaj gre dooooosti prehitro.

Res sem si pri kakšnih devetih letih želela, da bi končno bila stara 15-20 let…nisem si pa mislila, da bo to prišlo kar čez noč.

Ravno danes sem malo premetavala slike od mojega rojstva, pa do danes. (malo sem se pa res spremenila )

In sedaj (tararara) vam predstavljam Tamaro skozi čas:

1.) Kot dojenčica, stara nekaj mesecev

2.) Ko sem bila stara približno leto in pol, so me veliiiikokrat slikali na eni in isti cesti (pri omi)

3.) Pri taisti starosti sem bila blond (in ja, moja (naravna) barva se je do sedaj samo za malenkost potemnila..zato se pa barvam ) in vedno sem pobirala jabolka (sadni otrok, pač)

4.) O.K. ..no…na tej sliki sem malo pred drugim rojstnim dnem (bila sem v stilu…čebelice so bile takrat pač belo-rdeče..pa s tricikli so se vozile naokrog)

5.) Praznovanje drugega rojstnega dne (to oblekico, ki jo mam na sliki oblečeno, sem oboževala)

6.) Večino prostega časa, sem po drugem letu preživela na kolenih…zgleda (pol slik je namreč takšnih)

7.) Pri kakšnih petih/šestih letih sem se ukvarjala z manekenstvom (aha-aha.. takrat sem imela še “štel” )

In zdaj bo vmes manjkalo nekaj slik. Nekje do tretjega razreda. Enostavno zato, ker se mi ni dalo iti vsega skenirat.

8.) To je pa posneto malo po tistem, ko se je rodil moj bratec. Je pa slikano nekje na koncu četrtega razreda.

9.) še ena slika z bratcem. Tu že bolj proti koncu petega razreda, z malim v lino majicah (opomba: ponavadi se na slikah držim lepše..pa zdaj mam lepše lase)

10.) Birma. Konec osmega razreda.

11.) Prvi letnik: ekskurzija v Rim (jaz sem tista desno, z rdečimi lasmi)

12.) Pa v drugem letniku (torej pri šestnajstih letih), ko sva z bratcem “lenarila” na balkonu

13.) V tretjem letniku, med gledanjem neke (očitno dolgočasne) predstave (z Moniko)

14.) Slika bolj za hec, kot za res; preverjala sem, kako bi mi “sedel” emo-style

In še zadnja slika, posneta na eni izmed zadnjih žurk. Z Rokom v elementu. (Saj sem že omenila, da obožujem ples?)

“To te buje či te trofi!”

Mislim HALOOOO?!? Spat sem šla popolnoma zdrava, zbudim pa se kihava, kašljava, z bolečinami v grlu in tečna kot podrepna muha. In kaj mi pomaga, ko sredi poletja v največji vročini pijem čaj, ko se le-ta že čez 5 sekund izloči iz vseh por, kar jih premore moje telo? O.K.-pretiravam; danes ni najbolj vroče (beri: čaj mi mogoče dejansko pomaga)…

Hmmmm…za kaj je že dober aspirin? Ravnokar me je prešinilo, da mi je nekoč pomagal pri…nevemčem.

No, zdaj pa še samo nekaj doz “It’s got to be perfect”, pa bom mogoče do večera že zdrava.

Začele so se počitnice, z njimi pa doooolgo pričakovano (pravo) poletje, ki se kaže predvsem s temperaturami 30+. Kljub temperaturam: I’m lovin’ it! (pa čeprav je v mojem (zgornjem) stanovanju čez dan 3× bolj vroče, kot zunaj..tako da če si kdo želi brezplačen celodnevni obisk savne, naj kar pride …hvala bogu, je zato spodnje stanovanje toliko bolj hladno, da lahko vsaj dihat hodim tja)

Drugače pa ja-po novem obožujem pesem It’s got to be perfect (aham-iz simobilove reklame, ja )…tako je poletna, pa takoj gre v uho, pa tako…ahjoj

Pa že od petka se samo potepam naokrog. Ko sem očetu v ponedeljek, ko sem po napornem vikendu prišla domov, rekla, da me v torek (torej jutri) ne bo doma, me je samo debelo pogledal, pa rekel da bom imela manj dela, če bom mu povedala kdaj imam namen biti doma. Ja kaj morem, če so pa počitnice, pa vsak dan se nekaj dogaja. Aja, Nino-hvala za včerajšnjo družbo pa prevoz (se oddolžim), pa mimogrede še za sobotno vožnjo (mojo) .

Pa mi je le uspelo, da sem se spet spravila h gibanju

Cel mesec sem se prepričevala, da zdaj je pa res čas…in danes kooooončno prišla do tistega časa (do sedaj sem imela izgovor, da je vedno dež, pa mrzlo, pa da v takšnem res ne grem laufat). And now, I feel great!

Zdaj pa tako: vsak dan ena takšna tura, pa bo perfektno (O.K.-dneve, ko so žurke, izvzamem )

P.S.: Glede na prejšnje 3 objave: moj zob je kul (če koga SLUČAJNO zanima)

No, tako…pa je zob popravljen.

Danes dopoldan sem se kar vrnila nazaj k zobozdravnici in jo skoraj “prisilila”, da ga popravi. Pa ga je. Sicer sem mastno plačala za eno maaaaajhno plombico, ampak se je splačalo (vsaj upam, ker me zob še vedno rahlo boli).

Zdaj bom pa komot počakala do 31.7.